[ Pobierz całość w formacie PDF ]
cikal skrÏat.
Dolgo je Iztok ãakal pohvale iz Epafroditovih ust. Pa
je ni priãakal. Gospodu je lezla glava ãimdalje bolj nazaj,
prsti so nemirno trepetali po ãelu, vãasih se je pritisni-
la na ãelo dlan in zopet odmaknila in zopet so prsti po
zgubanih brazdah iskali novih misli.
Iztok ni razumel Grkovega vedenja. Pomislil je dobro,
ali ni izgovoril neprevidne besede in uÏalil gospoda.
Trdno je upal, da mu napravi veliko veselje, pa ga je na-
vdala njegova povest s skrbjo in molkom. Ni se mogel
premagati in pretrgal je molk.
»Gospod, kajne, da pojde Irena z menoj, ko zapustim
Bizanc?«
Epafrodit je umaknil roké s ãela, 0 e hitreje so mu za-
trepetali prsti.
220
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
»Ljubim jo, tako jo ljubim, da bi zanjo poklal pol Azi-
je, morjé bi preplaval in z zvermi bi se boril!«
Gospod v gugalnici se ni ganil in ni odgovoril.
»Tvoje veliãanstvo misli, da me Irena ne ljubi? Ljubi
me, tudi ona me ljubi. Roka se ji je stresla in zardela je,
ko sem ji jo poljubil. Pojde, jaz vem, da pojde z menoj.«
»V pogibel!«
Epafrodit je rezko posegel Iztoku v besedo. Vzravnal
se je, njegovo lice je bilo temno kakor oblak in ponovil
je resno in sveãano:
»V pogibel gre0 ti in ona s teboj!«
Iztok je osupnil in vpra0 al skoraj v strahu:
»V pogibel jaz v pogibel ona? Ne govori tako
gospod!«
»Sedi bliÏe, sin nesreãe! Poslej govoriva 0 epetaje. Si-
cer je zid visok krog mojega vrta, toda v Bizancu so u0 e-
sa vohunov nataknjena tudi tukaj gori, v terebintovih
vrhovih.«
»Gospod, na trgu si upam zakriãati, da jo ljubim. Slo-
veni ljubimo glasno!«
»Sloveni ljubite glasno zato me poslu0 aj. Pomni:
Bolj kakor Irena te ljubi despojna!«
Iztok je onemel.
»In njena ljubezen je tvoja pogibel in pogibel Irene!«
»Despojna verolomna Ïena? Ha! Sloveni obe0 amo
sramotno znamenje na dom verolomnice. Kdor gre
221
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
mimo take hi0 e, se obrne in pljune. In jaz sem Sloven,
gospod!«
»Zato nisi drevo, ki bi pognalo korenine v na0 i zeml-
ji. Drago mi je tvoje Ïivljenje, kakor je drago tvojemu
oãetu. Zato ti pravim: lezi in poãij. Opolnoãi te ãaka naj-
bolj0 i konj, osedlan in nakrmljen. TeÏko mo0 njo zlatá ti
poda suÏenj Numida in v srebrni cevi podpis samega
Upravde. Svobodna ti bo pot skozi mestna vrata in kla-
njali se ti bodo gori do Donave. Otmi se in beÏi domov.
Tako ti svétuje ta, ki te ljubi!«
Ko bi bil rekel Epafrodit Iztoku, naj plane v morjé in
potopi ladjico, ki se je zibala na valovih, planil bi bil brez
pomisleka. Ko pa mu je velel, naj beÏi, preden je pri0 el
do ciljev, ki jih je menil pokloniti domovini, naj beÏi,
preden je dosegel njo, ki jo je ljubil z vso strastjo, naj
beÏi prazen domov, prazen, brez nje, tedaj se je z vso
silo uprlo v njem. Skrãil je pest, oãi so se mu zabliskale,
ponosno je dvignil 0 lem in odloãno odgovoril:
»Ne, gospod, nikoli brez nje!«
Grk je umolknil. Naslonil se je zopet na svileno pre-
progo in ponavljal polglasno Evripidove stihe:
»Kdor ljubi, je blazen . . . ne otmo ga bogovi . . .«
Po dolgem molku se dvigne Epafrodit in mu veli
skrivnostno in odloãno:
»Centurio, Epafrodit odpu0 ãa mladi krvi. Toda molãi
kakor zid! âuvaj se Azbada, ãuvaj despojne! Daj Kristus,
222
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
da bi ne bilo treba, da vraãa Epafrodit tebi isto, kar si ti
njemu storil! Pojdi!«
Iztok se je priklonil in od0 el. V senceh mu je kovalo,
pred oãmi se je dvigalo resno lice Epafrodita, ãigar be-
sede so trkale kakor kladivo na njegovo du0 o; ãutil je
silne udarce, ponavljal je: »Azbad despojna pogi-
bel,« in zdelo se mu je, da so Irenine oãi vse solzne in da
kriãijo na pomoã.
Epafrodit je takoj tlesknil z rokami. Izza akacij so se
pojavili suÏnji, odpeli gugalnico od terebint in ga odnes-
li v vilo.
Vendàr ni 0 el v spalnico. Sédel je k mizi, vzel perga-
ment in pisal pismo prvemu skopljencu v cariãini palaãi:
»Epafrodit, najponiÏnej0 i hlapec despojne, posestnik
prstana njegove svetosti, vzgaja velikemu despotu v
prid vzornega barbara Iztoka. Ker je barbar barbar,
naj pazi tvoja nedoseÏna sluÏbena vrlina, ãe sli0 i0 o Iz-
toku govor na dvoru, iz katerega bi sklepal, da se je ved-
el nevedoma nepravilno in tako Ïalil sveti dvor, naj naz-
nani tvoje bistroumje to nemudoma semkaj, da ga po-
svarim, pouãim in tudi strogo kaznujem. Za to prijazno
uslugo ti po0 ilja vreãico bizantincev, a za vsako sporoãi-
lo jih da 0 e enkrat toliko.
Epafrodit.«
223
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Pismo je zapeãatil, pripravil cekine in naroãil suÏnju,
naj odnese zjutraj zarana pismo in denar v carsko pa-
laão evnuhu Spiridionu.
Nato se je Epafrodit odpravil v spalnico. Ko se je slaãil
je klel Teodoro:
»Prekleta! Igrá se, da se nasiti, dekla satanova! V are-
no naj gre, v beznice, ne na prestol. Prekleta!«
Brza jadrnica je priplula tistega jutra iz Italije s poslan-
stvom Amalasunte, matere umrlega gotskega kralja
Atalariha. Ker se je mati kraljica zamerila Gotom, si je
sku0 ala pridobiti Upravdo. Justinijanu je bilo poslanstvo
kakor nala0 ã. Njegova nenasitna Ïelja po novi zemlji,
zlasti po Italiji, je dobila po tem poslanstvu kosti in
mozeg. S poslanci je obãeval sam, hlinil najveãje soãutje
do preganjane Amalasunte in obljubil izdatno pomoã.
In tako se je pridruÏila skrbi za denar, ki ga je trosil za
drage stavbe, nova skrb, kako bi ãimprej zbral in zaloÏil
vojsko, da bi jo poslal v Italijo. Njegovi kabineti so bili
poslej kar nepristopni za vsako uro zabave in kratko-
ãasja. V palaão sta prihajala Belizar in Mundus, prva
vojskovodja, stavbenika Antemij in Izidor, tajni svetni-
ki in carjevi zaupniki. Utrujeni so se vraãali, le Upravda
ni bil nikoli truden. Ko se je znoãilo, je sédel in skladal
himne, nato je zadremal komaj za uro in takoj po pol-
noãi Ïe re0 eval sodne akte. Narava je zdruÏila v njem sil-
224
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
no telesno moã divjega barbara in duhovitost velikega
genija, ki je objemal in vladal vse stroke tedanje znano-
sti, vodil vse drÏavne posle, re0 eval vse pravde, poleg pa
bil sam 0 e arhitekt, pesnik, filozof in bogoslovec.
To je bil Teodori neizmerno ugoden veter v jadra nje-
ne lahkoÏive barãice. Vãasih se je ob takih prilikah celo
dolgoãasila. Tedaj je posveãala ves ãas lepoti svojega
telesa. Spanje, dehteãe kopeli, najbolj0 e jedi, izprehodi
ob morju, mir in sladko brezdelje je zabrisalo vse sledo-
ve njenega prosta0 kega Ïivljenja, da je cvela kakor dekle
v najlep0 i dobi. A sedaj so ji dajali Azbad, Irena in Iztok
zadosti snovi, da se je mogla naigrati in naspletkariti,
vtem ko se je Justinijan trudil za kupi pergamentnih od-
lokov.
Ko se je vrnila po izletu ob Zlatem rogu, kjer se je ve-
selila srameÏljive rdeãice na licih Irene, pritajene jeze
Azbadove in barbarsko preprostega koprnenja Iztoko-
vega, je bilà njena prva misel, kako bi ji ta trojica napra-
vila novo zabavo. Dolgo ji je slonela glava na belem lak-
tu, na pol zaprte oãi so strmele v bagdadsko zaveso, ka-
mor se je prikradel tanek sonãni Ïarek, kakor bi poteg-
nil s ãrtalom zlato nitko prek umetnih arabesk na za-
storu.
Îivo se je domislila Iztoka: njegovega slikovito vzor-
nega telesa v hipodromu, njegovih kodrov in jasnih,
velikih oãi, ki jih je uprl v Ireno, njegovega izbornega
225
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
vojevanja, njegove nedotaknjene mo0 ke sile, ki je stala
pred njo kakor utrgana vãeraj iz srede mogoãnega pra- [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl karpacz24.htw.pl
cikal skrÏat.
Dolgo je Iztok ãakal pohvale iz Epafroditovih ust. Pa
je ni priãakal. Gospodu je lezla glava ãimdalje bolj nazaj,
prsti so nemirno trepetali po ãelu, vãasih se je pritisni-
la na ãelo dlan in zopet odmaknila in zopet so prsti po
zgubanih brazdah iskali novih misli.
Iztok ni razumel Grkovega vedenja. Pomislil je dobro,
ali ni izgovoril neprevidne besede in uÏalil gospoda.
Trdno je upal, da mu napravi veliko veselje, pa ga je na-
vdala njegova povest s skrbjo in molkom. Ni se mogel
premagati in pretrgal je molk.
»Gospod, kajne, da pojde Irena z menoj, ko zapustim
Bizanc?«
Epafrodit je umaknil roké s ãela, 0 e hitreje so mu za-
trepetali prsti.
220
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
»Ljubim jo, tako jo ljubim, da bi zanjo poklal pol Azi-
je, morjé bi preplaval in z zvermi bi se boril!«
Gospod v gugalnici se ni ganil in ni odgovoril.
»Tvoje veliãanstvo misli, da me Irena ne ljubi? Ljubi
me, tudi ona me ljubi. Roka se ji je stresla in zardela je,
ko sem ji jo poljubil. Pojde, jaz vem, da pojde z menoj.«
»V pogibel!«
Epafrodit je rezko posegel Iztoku v besedo. Vzravnal
se je, njegovo lice je bilo temno kakor oblak in ponovil
je resno in sveãano:
»V pogibel gre0 ti in ona s teboj!«
Iztok je osupnil in vpra0 al skoraj v strahu:
»V pogibel jaz v pogibel ona? Ne govori tako
gospod!«
»Sedi bliÏe, sin nesreãe! Poslej govoriva 0 epetaje. Si-
cer je zid visok krog mojega vrta, toda v Bizancu so u0 e-
sa vohunov nataknjena tudi tukaj gori, v terebintovih
vrhovih.«
»Gospod, na trgu si upam zakriãati, da jo ljubim. Slo-
veni ljubimo glasno!«
»Sloveni ljubite glasno zato me poslu0 aj. Pomni:
Bolj kakor Irena te ljubi despojna!«
Iztok je onemel.
»In njena ljubezen je tvoja pogibel in pogibel Irene!«
»Despojna verolomna Ïena? Ha! Sloveni obe0 amo
sramotno znamenje na dom verolomnice. Kdor gre
221
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
mimo take hi0 e, se obrne in pljune. In jaz sem Sloven,
gospod!«
»Zato nisi drevo, ki bi pognalo korenine v na0 i zeml-
ji. Drago mi je tvoje Ïivljenje, kakor je drago tvojemu
oãetu. Zato ti pravim: lezi in poãij. Opolnoãi te ãaka naj-
bolj0 i konj, osedlan in nakrmljen. TeÏko mo0 njo zlatá ti
poda suÏenj Numida in v srebrni cevi podpis samega
Upravde. Svobodna ti bo pot skozi mestna vrata in kla-
njali se ti bodo gori do Donave. Otmi se in beÏi domov.
Tako ti svétuje ta, ki te ljubi!«
Ko bi bil rekel Epafrodit Iztoku, naj plane v morjé in
potopi ladjico, ki se je zibala na valovih, planil bi bil brez
pomisleka. Ko pa mu je velel, naj beÏi, preden je pri0 el
do ciljev, ki jih je menil pokloniti domovini, naj beÏi,
preden je dosegel njo, ki jo je ljubil z vso strastjo, naj
beÏi prazen domov, prazen, brez nje, tedaj se je z vso
silo uprlo v njem. Skrãil je pest, oãi so se mu zabliskale,
ponosno je dvignil 0 lem in odloãno odgovoril:
»Ne, gospod, nikoli brez nje!«
Grk je umolknil. Naslonil se je zopet na svileno pre-
progo in ponavljal polglasno Evripidove stihe:
»Kdor ljubi, je blazen . . . ne otmo ga bogovi . . .«
Po dolgem molku se dvigne Epafrodit in mu veli
skrivnostno in odloãno:
»Centurio, Epafrodit odpu0 ãa mladi krvi. Toda molãi
kakor zid! âuvaj se Azbada, ãuvaj despojne! Daj Kristus,
222
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
da bi ne bilo treba, da vraãa Epafrodit tebi isto, kar si ti
njemu storil! Pojdi!«
Iztok se je priklonil in od0 el. V senceh mu je kovalo,
pred oãmi se je dvigalo resno lice Epafrodita, ãigar be-
sede so trkale kakor kladivo na njegovo du0 o; ãutil je
silne udarce, ponavljal je: »Azbad despojna pogi-
bel,« in zdelo se mu je, da so Irenine oãi vse solzne in da
kriãijo na pomoã.
Epafrodit je takoj tlesknil z rokami. Izza akacij so se
pojavili suÏnji, odpeli gugalnico od terebint in ga odnes-
li v vilo.
Vendàr ni 0 el v spalnico. Sédel je k mizi, vzel perga-
ment in pisal pismo prvemu skopljencu v cariãini palaãi:
»Epafrodit, najponiÏnej0 i hlapec despojne, posestnik
prstana njegove svetosti, vzgaja velikemu despotu v
prid vzornega barbara Iztoka. Ker je barbar barbar,
naj pazi tvoja nedoseÏna sluÏbena vrlina, ãe sli0 i0 o Iz-
toku govor na dvoru, iz katerega bi sklepal, da se je ved-
el nevedoma nepravilno in tako Ïalil sveti dvor, naj naz-
nani tvoje bistroumje to nemudoma semkaj, da ga po-
svarim, pouãim in tudi strogo kaznujem. Za to prijazno
uslugo ti po0 ilja vreãico bizantincev, a za vsako sporoãi-
lo jih da 0 e enkrat toliko.
Epafrodit.«
223
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Pismo je zapeãatil, pripravil cekine in naroãil suÏnju,
naj odnese zjutraj zarana pismo in denar v carsko pa-
laão evnuhu Spiridionu.
Nato se je Epafrodit odpravil v spalnico. Ko se je slaãil
je klel Teodoro:
»Prekleta! Igrá se, da se nasiti, dekla satanova! V are-
no naj gre, v beznice, ne na prestol. Prekleta!«
Brza jadrnica je priplula tistega jutra iz Italije s poslan-
stvom Amalasunte, matere umrlega gotskega kralja
Atalariha. Ker se je mati kraljica zamerila Gotom, si je
sku0 ala pridobiti Upravdo. Justinijanu je bilo poslanstvo
kakor nala0 ã. Njegova nenasitna Ïelja po novi zemlji,
zlasti po Italiji, je dobila po tem poslanstvu kosti in
mozeg. S poslanci je obãeval sam, hlinil najveãje soãutje
do preganjane Amalasunte in obljubil izdatno pomoã.
In tako se je pridruÏila skrbi za denar, ki ga je trosil za
drage stavbe, nova skrb, kako bi ãimprej zbral in zaloÏil
vojsko, da bi jo poslal v Italijo. Njegovi kabineti so bili
poslej kar nepristopni za vsako uro zabave in kratko-
ãasja. V palaão sta prihajala Belizar in Mundus, prva
vojskovodja, stavbenika Antemij in Izidor, tajni svetni-
ki in carjevi zaupniki. Utrujeni so se vraãali, le Upravda
ni bil nikoli truden. Ko se je znoãilo, je sédel in skladal
himne, nato je zadremal komaj za uro in takoj po pol-
noãi Ïe re0 eval sodne akte. Narava je zdruÏila v njem sil-
224
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
no telesno moã divjega barbara in duhovitost velikega
genija, ki je objemal in vladal vse stroke tedanje znano-
sti, vodil vse drÏavne posle, re0 eval vse pravde, poleg pa
bil sam 0 e arhitekt, pesnik, filozof in bogoslovec.
To je bil Teodori neizmerno ugoden veter v jadra nje-
ne lahkoÏive barãice. Vãasih se je ob takih prilikah celo
dolgoãasila. Tedaj je posveãala ves ãas lepoti svojega
telesa. Spanje, dehteãe kopeli, najbolj0 e jedi, izprehodi
ob morju, mir in sladko brezdelje je zabrisalo vse sledo-
ve njenega prosta0 kega Ïivljenja, da je cvela kakor dekle
v najlep0 i dobi. A sedaj so ji dajali Azbad, Irena in Iztok
zadosti snovi, da se je mogla naigrati in naspletkariti,
vtem ko se je Justinijan trudil za kupi pergamentnih od-
lokov.
Ko se je vrnila po izletu ob Zlatem rogu, kjer se je ve-
selila srameÏljive rdeãice na licih Irene, pritajene jeze
Azbadove in barbarsko preprostega koprnenja Iztoko-
vega, je bilà njena prva misel, kako bi ji ta trojica napra-
vila novo zabavo. Dolgo ji je slonela glava na belem lak-
tu, na pol zaprte oãi so strmele v bagdadsko zaveso, ka-
mor se je prikradel tanek sonãni Ïarek, kakor bi poteg-
nil s ãrtalom zlato nitko prek umetnih arabesk na za-
storu.
Îivo se je domislila Iztoka: njegovega slikovito vzor-
nega telesa v hipodromu, njegovih kodrov in jasnih,
velikih oãi, ki jih je uprl v Ireno, njegovega izbornega
225
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
vojevanja, njegove nedotaknjene mo0 ke sile, ki je stala
pred njo kakor utrgana vãeraj iz srede mogoãnega pra- [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]